Za kristjane se začenja sveto tridnevje pred veliko nočjo

Za mnoge kristjane po vsem svetu se z današnjim velikim četrtkom začenja osrednje dogajanje ob veliki noči, ki bo vrhunec doseglo v nedeljo.

Ob začetku osrednjega praznovanja velike noči je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje za STA izpostavil, da je velika noč praznik upanja, praznik miru in glavni praznik krščanstva, s katerim kristjani obeležujejo Jezusovo vstajenje po smrti na križu.

"To je največja skrivnost in temelj naše vere. Zato si želim, da bi vsi, ki verujemo v Kristusa, bili luč za ta svet, da bi bili opolnomočeni za poslanstvo, ki ga imamo, ne glede na to, kaj delamo in kje smo, ter da bi nam vera v Boga dala notranjo moč, milost za naše poslanstvo. Predvsem pa si tudi želim, da bi bilo več miru v naših srcih, v naših krajih in tudi v svetu, kjer se vojne vse bolj širijo. Želim si, da bi mir zavladal povsod," je še dejal.

Škofje so dopoldne darovali krizmene maše, na katerih duhovniki obnovijo zaobljube in posvetili sveto olje, ki ga čez leto uporabljajo ob podeljevanju zakramentov. Novomeški škof Saje je v pridigi pri krizmeni maši poudaril, da je bistvo duhovništva v maziljenju, to je v daru, ki ga duhovnik ne prejme zase, temveč za ljudi. Spomnil je na besede preroka Izaija o oznanjevanju blagovesti ubogim in povezovanju strtih src kot temeljnemu programu duhovniške službe.

Opozoril je na izzive današnjega časa, med katerimi so pomanjkanje duhovnih poklicev, več upravnih obveznosti, oddaljenost od vere in osebne stiske. Prav zato je po njegovih besedah ključna vrnitev "k izviru, k milosti posvečenja". Posebej je izpostavil pomen duhovniškega bratstva. Duhovniki po njegovih besedah ne smejo ostati sami v stiskah, temveč morajo drug drugega podpirati, se obiskovati in moliti drug za drugega.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi v ospredje postavil zavest, da duhovnik ni sam poklical sebe, temveč je izbran in poslan. Ob tem je uporabil podobo svetega Frančiška Asiškega, ki idealnega brata vidi kot skupnost različnih darov. Podobno naj tudi duhovniki skupaj ustvarjajo celoto Kristusove podobe, je pozval.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je v pridigi v mariborski stolnici izpostavil, da brez Svetega duha ni ne Cerkve ne duhovništva. Brez Svetega duha bi bila Cerkev po njegovih besedah zgolj organizacija, vera pa prazna forma. Maziljenje, ki ga duhovniki prejmejo, je zato dar, ki ga je treba nenehno obnavljati. "Maziljenje ostaja naš vir, iz katerega živimo in služimo, ter postajamo znamenje Kristusa," je dejal.

Ponekod v cerkvah tudi obred umivanja nog

Pri večernih mašah se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije. Ponekod bodo opravili obred umivanja nog, pri katerem škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge. S tem posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.

Papež Leon XIV. bo umil noge dvanajstim rimskim duhovnikom. V nasprotju s svojim predhodnikom Frančiškom bo to tradicijo tako kot prejšnji papeži spet opravil v Lateranski baziliki, katedrali rimske škofije in škofovskem sedežu svetega očeta. Pri evangeličanih na veliki četrtek ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej.

V Katoliški cerkvi se bo zvečer tudi zaključil 40-dnevni post, ki se je začel na pepelnico, začel pa se bo petkov strogi post, ko verniki naj ne bi uživali mesa, do sitega pa naj bi se najedli le enkrat v dnevu.